Intervju : Dragan Puši?

Foto: Dragan Puši? v sezoni 2005/2006

Od tvoje poslovilne tekme proti domžalskemu Heliosu je že ve? kot mesec dni, predsednik KK Litija Gorazd Pavliha ti je ob tem izro?il plaketo kluba. Kaj lahko poveš o tej tekmi, kaj ti je pomenila in kako si se ob tem po?util ?
Moram povedati, da so me v klubu presenetili s takšno gesto predvsem ker je zdaj že kar nekaj ?asa od moje zadnje uradne sezone, ki se je kon?ala aprila 2023. Dodatno sem bil presene?en, ko so se z menoj na igriš?u pojavili moji nekdanji soigralci, brat Goran, Anel Blaževi?, Dejan Mlakar in Aljoša Krišto, s katerimi sem preživel najve? skupnih sezon in s katerimi me vežejo najlepši trenutki . Na tem mestu še enkrat hvala vsem za ta dogodek. Kar se samega slovesa ti?e, pa vsekakor ni enostavno, ko ?lovek preneha z igranjem košarke, saj je bila košarka del moje dnevne rutine in življenja.

Glede za?etkov tvoje izjemno uspešne košarkarske kariere, ki segajo v leto 1991 in uspehov v mlajših selekcijah, kdo je bil trener, ki te je najve? ?asa vodil v litijskih mlajših selekcijah in kasneje v ?lanski ekipi, kdo te je nau?il tvojega zelo natan?nega meta, kakšna je bila vloga tvojega starejšega brata Gorana na za?etku in med tvojo kariero ?
Kar se ti?e mlajših selekcij, ter spoznavanja osnov košarke, me je zanesljivo najve? nau?il Džemo Ibiši. Že takrat je veljal za enega boljših trenerjev mladih v Sloveniji, kar dokazujejo mnoge udeležbe njegovih ekip na zaklju?nih turnirjih tako v Sloveniji kot v tujini. Glede mojega natan?nega meta pa sem prepri?an, da je to posledica vztrajnosti in treniranja tudi izven rednih treningov. Predvsem danes pogrešam pri mladih to, kar je nam bilo najbolj zabavno, ostati po naših treningih tudi na ?lanskem treningu, ter še dodatno uro ali dve metati na stranski koš, ali pa posnemati poteze izkušenih ?lanskih igralcev. Prav tako smo obi?ajno celotne poletne po?itnice preživeli na litijskih igriš?ih, kjer smo odigrali še na stotine iger in tekmovanj v trojkah. ?e me vprašate koga sem najraje premagoval, oziroma želel premagati, je bil to brat Goran, ki je verjeno tudi krivec, da sem se že ko sem bil star šest let, vpisal na treninge košarke. Takrat je Goran s svojo generacijo že uspešno igral zanimivo košarko, tudi na zaklju?nih turnirjih, kar je pritegnilo tudi moje zanimanje in sem tudi sam želel poskusiti s treningi. Od takrat mislim da v naši družini ni minil dan brez teme o košarki. Tu gre res velika zahvala bratu Goranu, kot tudi staršem, ki so mi predvsem v mlajših in najstniških dne stali ob strani, ko mi ni šlo vedno po planu in željah.

Prva ?lanska sezona 2.SKL 2001/2002, že v naslednji sezoni se je Litja uvrstila v 1.B SKL, z vsemi klubi v katerih si igral se uvrstil v 1.SKL, z Litijo 2x iz 2.SKL v 1.B ligo, oz. iz 3. v 2.SKL ? Med drugim si bil v karieri trikrat prvi strelec 2. SKL, poznan po svojih številnih trojkah, zasedaš 1.mesto na ve?ni lestvici strelcev KK Litija, ki sicer zajema podatke od leta 1990 dalje, ob tem pa je košarka ekipni šport, pomembna je tudi obramba ?
Da res je, z vsemi klubi sem uspel napredovati v višji rang tekmovanja, ve?inoma v 1.SKL, kar pa ni bilo vedno enostavno. Nekajkrat se nam tudi ni izšlo, zaradi raznih poškodb, mo?ne konkurence in drugih razlogov. Pogosto sem bil med boljšimi strelci ekipe ali lige, vendar to nikoli nisem postavljal pred ekipo, vedno sem bil zadovoljen izklju?no ?e je ekipa zmagovala, vse ostalo pri meni nikoli ni štelo. To?ke in individualne dosežke sem vedno pripisoval dobri ekipni igri, dobrim soigralcem in predvsem dobremu vzdušju znotraj ekipe. Kljub temu, da sem vedno veljal za dobrega napadalca, sem brez težav po potrebi opravil tudi kakšne »umazane« naloge v obrambi in se tudi vrgel za kakšno žogo.


V dresu ljubljanskih Parkljev (2006-2009) si ve?krat igral tudi proti Litiji, sam sem spremljal nekaj teh tekem. Imel sem ob?utek, da si sicer igral maksimalno, ampak da se nisi tako mo?no veselil svoje dobre igre in košev, kot na drugih tekmah. So bile to zate na en na?in posebne tekme in druga?ne od ostalih ?
Vsekakor so bile to tekme s posebnimi emocijami, predvsem v ?asu, ko so bili aktivni še Goran in tudi ostali bivši litijski soigralci. Tudi na teh tekmah sem seveda dajal svoj maksimum, želel sem zmagati, vendar moram priznati, da so bile te tekme zame najtežje. Ve?ino ?asa me je pokrival ravno Goran, ki je bil zelo neugoden obrambni igralec, poln zvija? in vedno je od nekod pobral še dodatno energijo, tako da mi proti Litiji nikoli ni bilo lahko. Skratka, res so zame bile te tekme vseeno nekoliko druga?ne od ostalih. Kot zanimivost naj povem, da smo celo na mojo prvo medsebojno tekmo v Litijo prišli brez dresov, in smo tako Parklji tekmo odigrali v litijskih dresih.
 
Fotografija s tekme Litija- Parklji, Dragan Puši? (levo) in Goran Puši? (desno)- osebni arhiv Dragana Puši?a

Od 22 ?lanskih sezon, si jih 13 odigral v Litiji, na nek na?in si »otrok litijske košarke«, kako se je košarka v tem ?asu spreminjala ?
Sprememb je bilo po mojem mnenju kar veliko. Takrat se ni toliko dajalo na trening fizi?ne priprave na mo?, že v mlajših selekcijah smo imeli zelo dobro razdelano taktiko in vloge, bi rekel da smo se bolj igrali košarko, fitnesa recimo nismo niti imeli na voljo. Danes je to povsem druga?e, igralci so že pri petnajstih leti veliko bolj fizi?no razviti, fitnes je sestavni del treninga. To vse se pozna tudi v igri, obramba je zelo ?vrsta, ogromno je kontakta, teka,… manjka pa mi tisti »vic« v igri, lepe poteze in predvsem dobri strelci, ki jih je vse manj. Meta iz pol razdalje pri mlajših skoraj da ne vidiš ve?. Tudi želje in vztrajnosti je precej manj, otroci prehitro obupajo. Seveda so izjeme, in te izjeme potem tudi zelo izstopajo.

Si imel kaj težav s poškodbami med tako dolgo kariero ?
Poškodbe so seveda sestavni del vsakega športa, tudi sam sem imel kar nekaj manjših klasi?nih »košarkarskih« poškodb gležnja, mišice,… ter tudi eno ve?jo in sicer strgane križne kolenske vezi, ko sem moral izpustil celo sezono. Sem imel pa to sre?o, da sem se zares vrnil tako fizi?no kot psihi?no mo?nejši, predvsem po zaslugi izjemne podpore in pogojev v takratnem klubu KK Parklji.

Kakšen poseben dogodek iz tvoje kariere, ki ti je najbolj ostal v spominu, s kom si najraje igral ? Morda kaj o tekmah Šen?urja z Olimpijo 2013 in 2014 v pokalu Spar, 2.mesto z Lastovko v tem tekmovanju 2016 ?
Najljubši soigralci so bili vsi štirje s katerimi smo na poslovilni tekmi še enkrat skupaj stopili na igriš?e (Goran , Anel Blaževi?, Dejan Mlakar in Aljoša Krišto), Z njimi sem tudi doživel kar nekaj lepih, zanimivih in posebnih dogodkov v karieri. Z Anelom in Aljošo smo na primer s Šen?urjem na zaklju?nem turnirju pokala Špar 2013 imeli met za zmago proti takratni euroligaški Olimpiji, z Dejanom pri KK Lastovki smo spisali zelo lepo zgodbo majhnega kluba v 1.SKL, ter kot najve?ji uspeh zasedli 2.mesto v pokalu Špar. Iz prvih ?lanskih sezon vedno rad izpostavim vlogo bivšega soigralce pri Litiji Rada Trifunovi?a, ob katerem sem se iz treninga v trening nau?il nekaj novega in v tistem ?asu ob?utno napredoval in izjemno užival v igri. V kasnejših ?lanskih letih bi mogo?e izpostavil še brata Dina in Eda Muri?a, ob katerih smo se celo starejši igralci lahko u?ili profesionalnosti, vztrajnosti in trdega dela.

Kako je bilo v sezoni 2010/2011 ko si igral na Kosovu za KK Peja iz mesta Pe?, bil si prvi strelec rednega dela 1.kosovske lige, kako so te sprejeli soigralci in navija?i, kako si se po?util v druga?nem okolju in kakšna je bila kvaliteta tamkajšnje košarke ?
To so zelo lepi spomini, ko sem se kljub spremembi okolja in kulture po?util kot doma, boljšega sprejema od prvega dne si ne bi mogel zamisliti. Prve 4 ekipe takrat bi brez težav zasedle zgornji del lestvice 1.SKL. Prepri?an sem da danes ni ni? druga?e. Kar je pa najbolj fascinantno je zanimanje za košarko in vzdušje na tekmah. Vsi tisti igralci, ki so doživeli igranje na Kosovu vedo o ?em govorim in to se težko opiše z besedami. Dvorane so na vseh tekma polne, prisotnih je ve? kot 5000 gledalcev, konstantno navijanje, ve?krat na robu dovoljenega. En zanimiv dogodek, kakršnega v Sloveniji nismo vajeni, tam pa je to nekaj obi?ajnega, je bil da ob prihodu na zaklju?ni turnir pokala v Kosovski Mitrovici nismo smeli iz avtobusa v dvorano brez spremstva specialnih enot policije, ker je bilo pred dvorano že polno doma?ih vro?ekrvnih navija?ev. Kasnejšega vzdušja na tekmi in po njej se pa tako in tako ne da opisati. Skratka, ena najbolj zanimivih sezon v moji karieri.

Leta 2016 si se vrnil v Litijo, kjer si nato igral vse do konca kariere.V lanski sezoni si še odigral nekaj tekem za Litijo, ali sedaj tekme spremljaš kot navija?, kaj misliš o sedanji litijski ekipi, zaenkrat imajo le dve zmagi v prvenstvu ?
V lanski sezoni sem najprej za?el kot pomo?nik trenerju Milošu Šporarju, kasneje pa sem zaradi poškodb ekipi pomagal tudi kot igralec na dveh tekmah. Tekme tudi sedaj vsekakor spremljam, ter sr?no upam da se bo ekipa uspela dvigniti iz rezultatske krize. Gre za eno najmlajših ekip v zadnjih letih, ki deluje zelo agresivno in fizi?no mo?no, vendar brez izkušenj. Prepri?an sem, da lahko ena ali dve zmagi dvignejo samozavest mladim igralcem in se vse postavi na svoje mesto, tako da si bo Litija zagotovila obstanek v 2. SKL.


Marko Godec